Trgatev, brentač in brentača…

Trgatev je praznik. Biti brentač ali ženska brentačka pa je čast primeljiva s tisto, ko te predlagajo za ministra.

Sobota je že iz navade tisti dan, ko se pri nas septembra meseca vrši trgatev. Ker so vremenoslovci napovedovali spremenljive vremenske razmere, smo tudi letos pričakovali nagajivo vreme. Vendar sreča je bila tokrat naš zaveznik. Že po izročilu je trgatev tudi ena značilnosti prehoda poletja v jesen na Dolenjskem. In če ujameš čudovito vreme, ti ta zagotovo ostane še v toliko lepšem spominu. Vinogradi, ki se razprostirajo po sončni strani dolenjskega hribovja, kateremu svojevrsten pečat dajejo sladkobni belo rumeni in rdeče črni plodovi trte, so prizorišče, na katerega povabilo se z veseljem odzovejo in udeležijo tudi tisti, ki jih med letom, ko potekajo vinogradniška opravila, ne najdeš tam.

Že nekaj let sem ‘redno zaposlen‘ brentač na trgatvah in kljub težavnemu delu, ki mi ga naredi napornega zgolj vzpon ki doseže tudi do 10%, je takšno, da bi ga lahko opredelil, kot prijetno s koristnim.Polna vedra sladkega grozdja, polnijo brente, katere brentači nosimo v mlin, ki polni kad.

In opozorilo za javnost!

Delo brentača ni nujno moško delo. Letos sem v pomoč dobil tudi žensko konkurenco (brentačo, brentačko brentačico… kakorkoli že), ki sem jo na začetku komaj dohajal.

Že od nekdaj je to ene vrste družabno srečanja, ko iz vinogradov veselo odmeva smeh in vriskanje, bolj podobno zabavi, kot delu. Morda je zato tako svojevrsten dogodek v letu, kjer za likof ponekod poskrbijo še s pravim zaključkom, kjer se zanajde tudi kakšen harmonikaš, ki za glažek rujnega razteguje svoj meh, kot je bilo letos opaziti pri sosedih.

Nekaj utrinkov trgatve skozi oči brentača, mi je uspelo ovekovečiti in sem se odločil pokazati tudi tistim, ki še niso bili dležni trgatve:

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=BbMcGJ4w3TE[/youtube]

Pri obedu se miza obložena z domačimi jedmi šebi. Orehova potica je obvezna, glažek tastarga vina, ki se z roko v roki poslavlja v sožitju s sladkim moštom. To ni le značilnost, ampak pravilo vsake pristne zidanice v dolenjskih goricah.

Na zdravje!